Labradorec

Labrador Retriever-Labradorec

ZGODOVINA
Različni zgodovinski viri pričajo, da naj bi bili prvi ljudje, ki so naselili Novo Fundlandijo ribiči. Takrat na tem ozemlju psov še ni bilo, obstajajo pa tud špektakulacije, da naj bi tja pripeljali psa sv. Huberta. Ilustracije prikazujejo črnega psa, z visečimi ušesi, zelo podobnega labradorcu. Druga teorija priča, da pasma v bistvu izvira iz severno-vzhodne obale ameriške celine, Evropejci pa naj bi jih od tam pripeljali na Novo Fundlandijo.

Evropski ribiči so ob novofundlandski obali lovili polenovke, ter jih izvažali v Evropo. Lovili so v majhnem čolnu, v katerem sta se lahko stisnila dva človeka in pes. Pes je bil po navadi dober plavalec, ne premajhen, ne prevelik, seveda pa je moral imeti zelo izrazit nagon do prinašanja in vzdržljivost, s katero so lahko delali dolge ure. Psi so bili lahko:

-manjši in lažji: velik pogum, mehek prijem, dober spomin (imenovali so jih psi sv. Janeza, mali novofundlandci ali labradorci. Labradorci verjetno po morju v katerem so plavali in lovili.

-večji, močnejši, z gosto dlako-za vleko.

Psi so se zelo namnožili, zato so l. 1780 naročili zmanjšati pasjo populacijo. Ribiči so pse pripeljali s seboj v Poole. Po zunanjosti so si bili zelo različni-nagon do prinašanja pa je bil pri vseh enako izrazit.

V Anglijo so bili prvič pripeljani v začetku 19. Stoletja, ampak kasneje so zaradi karantene uvoz prepovedali. Začele so se oblikovati različne pasme. Po krvi labradorcev se je začela pretakati tudi ovčarska ter lovska kri evropskih psov.

Labradorci so bili sprva le črni. Prvi registriran rumeni labradorec je bil Ben of Hyde, potomec dveh črnih psov. Takrat so rumene pse imeli za zlate prinašalce, a kasneje so sprejeli, da imata rumen in črn labradorec v bistvu enak standard. Nekatere govorice pa sicer še vseeno pričajo, da so črni labradorci boljši lovci…

Prisotni so bili tudi čokoladni labradorci, kar naj bi bila posledica križanja s pointerjom, bili so pa tudi manj popularni. Čokoladna barva se namreč prenaša recesivno. Tudi za čokoladne labradorce krožijo govorice, da naj bi bili za razstave pregrdi, za delo pa neumni in trmoglavi…

KARAKTER

Živahnost, inteligenca in privrženost naredi labradorca odličnega družinskega člana in eno najbolj vsestranskih pasem na svetu, ki ji popularnosti nikoli ne manjka. Zelo dober in potrpežljiv je z otroki, vendar pa ga zaradi žive narave ni dobro puščati samega z njim pri igri. Labradorec sicer ne bi nobenega namensko ranil, vendar pa lahko otroka le z repom podere na tla. Tudi otroke je treba navadi kako se pravilno ravna s psom. Je poslušen, ugodljiv, igriv, pol energije in življenja, neprestano maha z repom, poleg tega pa hoče vedno ugoditi lastniku. Pri pasmi se zelo težko najde karakteristična napaka.

Labradorci se po navadi ne radi potepajo, ampak jih lahko zaradi dolgčasa zanese na kakšen potem. Tudi lajajo po navadi psi, ki se ne ukvarjate z njimi. Radi tudi grizejo in žvečijo (pohištvo), zato je treba biti previden, da labradorca ne puščamo samega doma z dragocenimi stvarni.

Labradorci obožujejo vodo, zato jim mora biti omogočeno da veliko plavajo in prinašajo. Ne pozabite da so še vedno lovci!

LINIJE

Poznamo dve linije labradorcev:
delovna:

-lovska: osredotočena na lovske sposobnosti. Psi imajo lažje telo, daljše noge, tanjši rep in daljši gobček.

in razstavna: osredotočena na temperament, izgled. Psi imajo krajše noge, močnejše telo, debelejši rep, krajši gobček. Dlaka naredi okroglejši izgled psa, zato nepoznavalci pogosto mislijo, da so labradorci te linije »debeli«.

ZDRAVJE

Zaradi popularnosti pasme so vlogo v igri dobili tudi preprodajalci psov, ki jim je bistvo vzreje zaslužek in ne zdrave, karakter, izgled psa. Razvile so se mnoge bolezni (nekatere bolj prisotne v lovski linije), ki še vedno globoko prizadenejo na milijone psov po svetu. Zato priporočam vsem lastnikom psov, naj dajo svojemu labradorcu slikati komolce in kolke, ter pregledat oči. Jaz, kot bodoča vzrediteljica, bom svojo psico v Laboklinu testirala tudi za PRA, EIC, CNM itd.

Predvsem je treba paziti pri izbiri vzreditelja.

Opis je MOJ.